Pravi naslov za kadrovske rešitve

Plača

Delodajalec je dolžan izplačevati

  • plačo (to je plačilo za opravljanje dela),
  • nadomestila plače za odsotnost z dela,
  • povračila stroškov v zvezi z delom
  • in druge osebne prejemke.

Plača in nadomestila plače so vedno v bruto znesku (če bruto znesek, ki ga imenujemo tudi »prvi bruto«, zmanjšamo za davke in prispevke delavca, dobimo neto znesek), delodajalec je dolžan plačati še prispevke delodajalca (»prvi bruto«, povečan za prispevke delodajalca, je tako imenovani »drugi bruto«). Povračila stroškov so do zneskov, določenih z vsakokratno veljavno uredbo, ki določa višino prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost, neobdavčena in se od njih ne plačujejo prispevki. Drugi osebni prejemki (z izjemo regresa) so za primere in do zneskov, določenih z vsakokratno veljavno uredbo, ki določa višino prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost, neobdavčeni in se od njih ne plačujejo prispevki.

Plačilo za opravljanje dela – plača

Plačo sestavlja:

  • osnovna plača
  • del plače za delovno uspešnost
  • plačilo za poslovno uspešnost (samo, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi) in
  • dodatki.

Tako sestavljena plača za delo opravljeno v polnem delovnem času ne sme biti manjša od zakonsko določene minimalne plače. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače (Zakon o minimalni plači).
(127. čl. ZDR-1)

Minimalna višina posameznih elementov plače je določena z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Posamezni elementi plače so lahko s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca določeni tudi za delavce ugodneje. V vsaki konkretni pogodbi o zaposlitvi je obvezno določena osnovna plača, lahko je določena tudi višina drugih elementov plače. Elementi plače so lahko v pogodbi o zaposlitvi določeni za delavca ugodneje kot v zakonu in kolektivni pogodbi.

Obdobje, za katerega se izplačuje plača ne sme biti daljše od enega meseca. Plačilni dan je lahko najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan. Na plačilni dan mora biti plača delavcu na razpolago.

V praksi se plače izplačujejo mesečno, in sicer običajno 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Nekateri delodajalci izplačujejo plače tudi prej, med 5. in 10. dnem v mesecu za pretekli mesec. Manj pogoste so tedenske plače.
(134. čl. ZDR-1)

Delodajalec je dolžan v denarni obliki izplačevati plačo, povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke preko bančnega računa delavca. V primeru, da so dogovorjena tudi plačila v naravi, jih je delodajalec dolžan zagotavljati na dogovorjen način.

Delodajalec dolžan do konca plačilnega dne izdati pisni obračun plače za plačilno obdobje, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Delodajalec dolžan najkasneje do 31. januarja izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto. Iz letnega obračuna mora biti razviden tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.
(135. čl. ZDR-1)

Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Delodajalec lahko svoje terjatve do delavca pobota s svojo obveznostjo plačila delavcu samo na podlagi izrecnega soglasja delavca, ki ga le-ta lahko poda šele, ko terjatev nastane.
(136. čl. ZDR-1)


OPOZORILO: potrebno je preveriti in upoštevati tudi določila kolektivnih pogodb (dejavnostnih in podjetniških), splošnih aktov delodajalca in konkretnih pogodb o zaposlitvi.

 

VIRI:

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1. (2013). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. aprila 2013. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944

Zakon o dohodnini – Zdoh-2. (2006). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 1. januarja 2007. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4697

Zakon o prispevkih za socialno varnost – ZPSV. (1996). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 1. februarja 1996. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO984

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. (2006). Sprejeta v Vladi Republike Slovenije, v veljavi od 1. januarja 2007. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4359

ZA REŠITVAMI KADROVSKIH PROBLEMOV STOJIMO STROKOVNJAKI

Kami, d.o.o., Ljubljana
Podmilščakova ulica 36
1000 Ljubljana

01 43 11 290
0590 53 642
041 670 646
031 378 154

faks: 01 43 02 299
kadrovska@kami.si

Spletna stran za funkcionalnost uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Z nadaljevanjem obiska strani soglašate z njihovo uporabo. Več informacij